In Marušič je odredil takojšen nadzor. Klovn, kakor da bi on čakal?

Vsi, ki imajo kogarkoli pri zdravstvu - od snažilke naprej, iščejo pomoč preko zveze. To je v Sloveniji nacionalen šport. Mogoče gre pa za metanje polena pod noge dr. Ardebiliju?

podpiram gospodarstvenika Zidarja, je dost naredil za delovna mesta!

zgoraj navedeni osiveli gospod in gospa bi verjetno s svojimi prihodki bila v tujini že oskrbljena.Si predstavljate,da bi pri nas mimo enoletne vrste prišel predsednik države.No veteranov,ki smo se z orožjem borili je v tej državi kar nekaj in tudi čakamo na vrsto.Le zakaj bi nekateri povzpetneži rinili mimo vrste,le zato,ker se imajo za bogove.Za Zidarja se pa čudim,da ni šel v Švico,menda mu denarja ne manjka.Ali pa je to storil zato,da ga tukaj obirate.Denarce na plan in ste takoj na vrsti,no ja baje.

Evtanazija ! Da to sem videl pri svojem očetu , ki ga niso hoteli operirati na prostati češ ,da je pri 80 preveč star ! Zavlačevali so dve leti in verjetno čakali ,da bo mrknil !Ko sem pritisnil na zdravnike, so ga operirali in danes pri 86 leta okrog kot avion !

Bravo Cilka, in ko bo šlo za zdravstveno reformo jih bodo sama usta hvale o "solidarnosti" kot so jih sedaj za pokojninsko reformo. Slovenski debilneži pa OVER AND OVER se lepijo na iste "nacionalne interese". BRUH je živeti v taki državi, v državi, kjer na prefinjen način izvajajo nasilje nad narodom. Nad bedastim narodom.
Zdravstvo mora iti privat, da si bomo tudi tisti, ki sedaj mečemo denar v vrečo brez dna lahko privoščili boljšega zdravnika ko ga bomo rabili, ne pa ostanke od socialističnega režima.

Zidarja so imeli na mizi in ga pustili živet? Kakšna zamujena priložnost!Bi prihranili za šus, ki ga zasluži!

naše zdravstvo lepo potiho izvaja avtanazijo: slaba zdravstena oskrba povzroča mnoge prezgodnje in neupravičene smrti!
Ironija: navadni državljani si z obveznimi prispevki za zdravstvo sami plačujemo evtanazijo!

a je to tist zidar, ki se ne zna galujsat?

Spoštovani VolilecSI, občudujem Vašo potrpežljivost, kajti jaz jim bi v trenutku zagrozila z mediji. To pomaga, na vseh nivojih. Če pa si v tej državi pohleven in potrpežljiv, s tabo ravnajo kot s kupom gnoja. Zdravstvenih domov nisem nikoli marala, kar pa sem že bila tam, sem naletela na nekatere prijazne zdravnike in nekatere, ki so mislili, da so bogovi. Zaradi slednjega sem enkrat že menjala zdravnika.
Kako pa znajo ravnati z osebjem v zdravstvenih domovih, pa kaže primer iz časa med prvomajskimi prazniki: v zdravstveni dom sem šla na odvzem krvi, in ko sem prišla do laboratorija, je sestra prosila, če lahko malo počakam. In sem čakala - bilo je ni kar lep čas in postala sem malo nestrpna. Potem je prišla in mi vzela kri. Nakar sem pohitela na pregled k zdravniku, saj sem bila naročena. In bilo je takole: zdravnica je bila korektna in mi napisala dva recepta, potem pa so me prosili, da dam svoj karton na kup že čakajočih zdravstvenih kartonov na mizo sestre, češ da bo sestra prišla takoj. In izkazalo se je: ena sestra je bila za laboratorij in hkrati "asistirala" zdravnikom, s tem da laboratorij in prostor, kjer so se na njeni mizi nalagali kartoni in jo čakali, medtem ko je bila v laboratoriju, niso bili niti slučajno v sosednjih prostorih. Reva je letala kot "sneta skira" levo in desno, pacienti pa so se pritoževali nad čakanjem. Tako - tudi to se dogaja v našem zdravstvu.

Med minulimi prazniki sem na urgenco peljal svojo 5 letno hči zaradi nesrečnega zvina vratnih vretenc in pretega vezi v zatilju (tako je namreč zapisano v izvidu). Medtem, ko sem od bolečin jokajočemu otroku na sprejemu zaskrbljen podpiral glavo in so jo ostali čakajoči bili pripravljeni takoj spustiti naprej, je k nama naenkrat naglo pristopila mlada svetlolasa zdravnica v rdečem kombinezonu (zdravnik reševalec) in takoj dejala, da je to primer za na Vošnjakovo (dežurna pediatrčna ambulanta v MB) saj, da si je punca le malo pretegnla mišico, nič drugega. Zdravnico sem prosil, če lahko območje vratu potem vsaj še pretipa (bolela so jo namreč vretenca) in naj ne govori na pamet a se je hladnokrvno obrnila in odšla. Osupel nad doživetim vendarle nisem izgubljal časa in sem otroka takoj odpeljal v center mesta k dežurni zdravnici, kjer sem sprva deset minut čakal v totalno prazni čakalnici in nato začel trkati, ko sem vidno vznemirjeni sestri, ki je odprla vrata uspel zaskrbljeno pojasniti za kaj gre, je name ogorčeno začela vpiti, kaj da sploh počnem tukaj in ali ne vem, da ji pri takšni poškodbi tukaj sploh ne morejo pomagati in da, če mi otrok sploh kaj pomeni, naj ga za božjo voljo takoj odpeljem v bolnišnico na urgenco. Ko sem nekako prišel do besede in ji pojasnil, da so me ravno iz urgence napotili k njim, je zavila z očmi in rekla: ja pol pa pridite not. Seveda je potem potrebovala izkaznco, potipam se po žepu in ugotovim, da sem hčerino kartico zdr. zavarovanja v ihti pozabil vzeti s seboj, nakar doživim nov šok - sestra naju v drugo zavrne rekoč, da bi moral vedeti, da brez kartice ne moremo nič zrihtat, pojte raje še enkrat pogledat, če ste jo morda pustili v avtu. V obupu pograbim otroka in ga odnesem do do avta, odpeljeva se domov po izkaznico in znova nazaj do mesta v prekleto ambulanto, ki pa se je medtem seveda dodobra napolnila. Znova trkam na vrata, poskušam preslišati tiho preklinjanje in žolčne opazke ostalih čakajočih, ko sestra končno odpre vrata in naju s prisiljeno prijaznostjo povabi noter rekoč, a sta prišla, veste če bi vedela, da vaju tako dolgo ne bo, bi dežurna zdravnica otroka že prej sprejela. Jasno, da sem ponorel, nakar sem moral poslušati ponavljajoča namigovanja v smislu, ali sem otroka morda premočno udaril in kakšne odnose imamo doma? Moj odgovor je bil, da sem v treh urah že doživel dovolj ponižanj, samo policija me še ni oglobila, da se naslednjič z njimi in z gnilim slovenskim zdravstvom niti slučajno več ne nameravam ukvarjatisja se najne ni mogoče zanesti, v tem času bi uspel otroka vsaj trikrat odpeljati k zdravniku v sosednjo Avstrjo in se z njim vrniti in da mi je edino žal, ker nisem poklical rešilca. Tako je pač v naši greznici od države, v kolikor potebuješ nujno medicinsko pomoč, pa se ne pišeš Zidar, Türk, Senica, Kučan ali Kresal.

Ne razumem člankov in komentarjev na to temo. Zidar je prišel v dežurno službo in bil takoj operiran.To je normalen postopek v nujnih primerih.Novinarji in komentatorji nismo tisti, ki bi lahko vedeli okaj je nujno in kaj ni. Še za zdravniško komisijo bo to težek oreh.Neurokirurg, ki ga je operiral je to že napovedal.

Bi se moral preimenovati z enotnim imenom : ŽALE

Mene ,ki se pa ne pišem Zidar bi pa kmalu med angelčke spravli, po napaki strokovnega zdravnika...komu naj se pritožim..nobenmu,ker nimam denarja...:((

Žele je Zmagovalec...hehe...