kri ščijem kot pa Gustla poslušam po TV

ja pa kaj...
http://www.evideosdefantasmas.com/2011/04/cementerio-video-fantasma.html

gustinčič je zelo dober raziskovalni novinar, ki zna zadeve dobro razčlenjevati in komentirati v njemu značilnem slogu. skratka dober profesionalec, kakršne pogrešam na nacionalki.
(to, da je delal za udbo, svd in morda še za kakšno tujo tajno službo, mu ne gre zameriti.)
===============================
baj de vej, včasih pri delu doživim neugodje (narava dela pač). to se zgodi povprečno enkrat na dva meseca. ko pa gledam slaboumne politične (ne)komentarje na nacionalki, me slabost obide vsak dan.
kje se nahajajo nasledniki jurija gustinčiča?

Verjamem, da je bil denar postranskega pomena takorekoč nujno zlo, bistvo je bilo podajanje revoluionarnih idej in vzgoja novih kadrov. Zato pa imamo to kar iamo, Butale polne gnoja, neumnosti i požtrije.

Novinarjev v totaritarni državi ni,so samo poročevalci in vohuni.

gospod bo ostal v spominu predvsem po velikem številu popapcanih pedigrejih, ki jih je v teh dolgih letih prejel od svojih gospdarjev . . .

Jurij Gustinčič se je rodil Dragotinu Gustinčiču in Anici Lokar 30. Avgusta 1921 v Trstu. Ker sta bila njegova starša komunista in sta se zavzemala za oboroženo revolucijo po zgledu oktobrske revolucije v Sovjetski zvezi, sta imela veliko težav zaradi pritiskov slovenskih oblasti. Zato so se pogosto selili. Družina je do leta 1922 živela na Vrdeli pri Trstu, se nato preselila za nekaj mesecev v Idrijo in za leto dni na Dunaj ter se leta 1924 preselila v Ljubljano.
[uredi] Življenje v Sovjetski zvezi (1932 - 1944)
Zaradi simpatij do Sovjetske zveze in njenega voditelja Stalina se je družina leta 1932 preselila v Moskvo. Tam je Jurij končal deset razredov skupne osnovne in srednje sovjetske šole. Včlanil se je v organizacijo sovjetske komunistične mladine Komsomol. Leta 1939 je vpisal študij zgodovine. Že pred vojno se je kot sin takrat vodilnega jugoslovanskega komunista zaposlil na Radiu Moskva, ki je pripravljal oddajo tudi v slovenskem jeziku. Po prodoru nemške armade pod poveljstvom nacističnega voditelja Adolfa Hitlerja do Moskve so vse ruske študente moskovske univerze napotili na fronto, Jurija in ostale otroke tujih in domačih komunističnih funkcionarjev pa evakuirali v Ašhabad, glavno mesto Turkmenistana. Od tam je bil Jurij poslan v Gruzijo in v Tbilisiju ponovno delal za Radio Moskva. Leta 1944 se je kot prostovoljec javil v jugoslovansko brigado v Rdeči Armadi. Kot člana Komunistične partije so Jurija imenovali na mesto politkomisarja. Njegov bataljon je bil iz Moskve poslan v Romunijo. Iz Bukarešte so jih napotili v Srbijo. Po osvboditvi Beograda se je nastanil v srbski prestolnici.

To je res, takrat si moral biti rdeč, da si kaj veljal, no, lahko si bil tudi bel... Danes, kakšna izbira se pa ponuja danes? Lahko jadraš z vetrom in dobro živiš, lahko pa kljubuješ in stradaš ter nastradaš. Vse je isto, vse ostalo so le nijanse...In ljudje so takšni, da bi na volitvah podprli tudi krdelo šimpanzov, da bi le obdržali svoje bonitete... Gustinčič je bil profesionalec, imel je svoje prepričanje in hrbtenico, ni se kameleonsko spreminjal in prodajal za vrečo krompirja kot Markeš, Repovž in podobni...No, saj je še živ in naj mu zdravje še naprej služi...

ša kod še posluša tega rdečega fosila, tajnega sodelavca udbe;
naj raje napiše knjigo kako je cinkal ljudi po svetu;
vsi ki so prišli z njim v kontakt, so potem imeli težave z rdečo mafijo.

Kuge, lakote, vojne in Gustinčičev obvaruj nas, o Gospod!

Ker je med podpisniki peticije 571, se je verjetno čutil preganjanega v času vlade JJ.Proti Stalinu peticije ni nikoli podpisal-Bravo, Gustinčič. Naj se ve kdo uničuje slovensko novinarstvo.

če ni upokojenec,naj vrne pokojninski blagajni dohodke več kot zadnjih 20.tih let

Pravi,da je delal za majhen denar.Malo je delal za UDBO malo za KGB in se je nabralo.Ti lopov stari nas bos blefiral.

Vedno, ko sem ga poslušal, se mi je začelo dremat...

Preberite spomine njegove matere: Anica Lokar-Od Anice do Ane Antonovne" in boste videli, kaj je prestala ona, kaj je prestal njegov oče, Dragotin Gustinčič in kaj je nenazadnje prestal on sam. In še vedno trajba komunizem.