objavi na
pozareport.si

forum

Mediji

Ponedeljek, 1. avgust 2011 ob 07:58

Bizarna dražba Dela Revij. Svojo kožo rešuje mariborski bankir Kovačič!
Osmoljenci. Tudi šoferji Viator & Vektorja, ki so prejšnji teden zahtevali stečaj prevozniške firme tajkuna Zdenka Pavčka, so se izkazali za boljše analitike od novinarjev Dela Revij
2011 Pozareport

Odpri galerijo

Vse kaže, da s famozno dražbo, na kateri bo Nova kreditna banka Maribor prodajala vse blagovne znamke založniške hiše Delo Revije (od revije Lady do prireditev Slovenka leta in Viktorji), svojo kožo rešujem predvsem predsednik uprave NKBM Matjaž Kovačič. Spomnimo, dražba je sklicana 11. avgusta v prostorih ljubljanske odvetniške pisarne Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji.
Zakaj bankir Matjaž Kovačič?! Javna skrivnost je, da lastnik Dela Revij, mali medijski tajkun Matej Raščan, ki je Delo Revije zapufal za okoli 30 milijonov evrov, že eno leto ne plačuje obresti, vsaj iz svojega "cash flowa" ne. Menda ni plačal niti centa, niti za obresti niti za glavnico. Vsi računi Dela Revij so že več kot mesec dni blokirani, vsaj dva tedna sta blokirana tudi oba transakcijska računa Raščanove matične družbe Monera. Raščan ima najete kredite pri NKBM, Faktor banki, Abanki, Hypo banki in Novi ljubljanski banki, pri čemer levji delež dolgov odpade na mariborsko banko, kjer naj bi Raščan dolgoval med 12 do 16 milijonov evrov. Po naših informacijah je Nova kreditna banka Maribor lani Raščanu denar za obresti pobirala iz kreditnega depozita, vsaj dvakrat, tako pravijo naši viri, pa naj bi šef uprave Kovačič zavajal nadzorni svet banke, češ, Delo Revije redno plačujejo svoj dolg.
Vsak normalen bankir bi torej reagiral že lani, denimo januarja ali februarja, ko je Matej Raščan prvič prenehal plačevati tudi prispevke za socialno in zdravstveno zavarovanje zaposlenim, predsednik uprave NKBM Matjaž Kovačič pa je čakal na čudež. No, ni čakal ravno na čudež, ampak na nedavno skupščino banke, ki se je zgodila 22. julija. Po odpoklicu predsednika nadzornega sveta Danila Topleka, bivšega šefa uprave Taluma (in še dveh nadzornikov, vse na predlog Agencije za upravljanje kapitalskih naložb države), je Kovačič nenadoma začel reševati bankrotirano podjetje Delo Revije.
Razmerje sil v nadzornem svetu Nove kreditne banke Maribor je po 22. juliju precej spremenjeno. Politično gledano sta levica in desnica - po številu članov nadzornega sveta - približno izenačeni. Nov predsednik nadzornega sveta naj bi postal Darjan Petrič (Socialni demokrati), morda pa celo nekdanji generalni direktor Dursa Ivan Simič, ki velja za "rahlo" desnega. Tako naj bi se stvari peljale v smeri zamenjave Kovačiča, čeprav naši viri blizu ministra za finance Francija Križaniča opozarjajo, da je bil Kovačič na rednih tedenskih sestankih ministra Križaniča z vodilnimi slovenskimi bankirji še najbolj kooperativen ...
Izklicna cena za nakup paketa 41 blagovnih znamk Dela Revij znaša 10,4 milijona evrov, poleg tega je treba pred dražbo vplačati posebno varščino v višini 800 tisoč evrov. Že plačilo tako visoke varščine je "sumljivo" glede na okoliščine, da praktično nobena založniška hiša v državi ne premore 800 tisočakov likvidnega denarja, da bi se lahko igrala z varščino.
Cena pa je nasploh smešnica. Pred kratkim smo pisali, da se realna vrednost blagovne znamke tabloidne revije Lady giblje med 400 do 500 tisoč evrov (glej članek Koliko spoh stane revija Lady?), ostale edicije Dela Revij pa niso (več) tržno zanimive. Celo Matej Raščan sam pravi, da je 75 odstotkov edicij Dela Revij nerentabilnih, zato bi jih moral ukiniti že pred dvema letoma. Velike evropske založniške družbe (Bonnier, Axel Springer, Ringier) bi za za časopisno hiši Delo morda odštele 16 do 17 milijonov evrov, pri čemer bi pokasirale časnika Delo in Slovenske novice, tiskarno, večji del Delove stolpnice na Dunajski cesti, za nameček pa še nekaj Delovih počitniških objektov. Druga smešnica dražbe je dejstvo, da Nova kreditna banka Maribor sploh še ni lastnik blagovnih znamk Dela Revij. Postopek za odvzem (prenos) blagovnih znamk lahko povzroči dolgotrajno sodno pot, vemo pa, kako se te stvari potem vlečejo. Možno je torej, da sta se Kovačič in Raščan na skrivaj dogovorila, da Raščan pri zaplembi blagovnih znamk ne bo (ali ni) pravno ugovarjal, kar bi precej skrajšalo postopek. Je pa tudi mogoče, da je kupec že znan, in da Raščan pravzaprav nazaj kupuje blagovne znamke, toda oproščene vseh bremen, ne samo bančnih kreditov, ampak tudi obveznosti do zaposlenih. No, to meji že na znanstveno fantastiko, saj bi se davčna uprava in kriminalisti morali vprašati, od kod Raščanu ta denar. Uradno, sodeč po javnih sporočilih iz Dela Revij, Raščan nad Kovačičevo dražbo ni ravno navdušen.
Se pa predsednik uprave Nove kreditne banke Maribor Matjaž Kovačič verjetno ne bo mogel izogniti naslednjemu vprašanju. Če njegova banka vrednost blagovnih znamk Dela Revij ocenjuje na deset milijonov evrov, koliko so potemtakem bile taiste blagovne znamke ocenjene ob odobritvi kredita ali kreditov. Že pri nakupih nepremičnin banka zahteva zavarovanje kredita v razmerju 1 proti 2, pri neoprijemljivih zadevah, kot so denimo blagovne znamke, se razmerje takoj povzpne na 1 proti 3. Povedano drugače, če je Raščan od Nove kreditne banke Maribor dobil deset milijonov evrov kredita, bi morala banka blagovne znamke Dela Revij ovrednotiti na 30 milijonov evrov. Povsem na mestu je torej vprašanje, zakaj je Kovačič odobril (takšen) kredit, ki že na prvi pogled pomeni oškodovanje banke? Če bo nova združena levo-desna koalicija v novem nadzornem svetu Nove kreditne banke Maribor zamenjala Kovačiča, bomo deležni enega od teh odgovorov.
Odprto ostaja tudi vprašanje, kako je Matej Raščan zavaroval preostale kredite v Novi ljubljanski banki, Abanki, Factor banki in Hypo banki, če je vse blagovne znamke že prej zastavil pri mariborski banki? Pravijo, da naj bi pri drugih bankah zastavil poslovne prostore, ki jih premore v Delovi stolpnici, in kobajagi tekoče poslovanje Dela Revij. Pri tem je zanimivo, da se bo napovedana dražba Dela Revij odvijala ravno pri odvetniku Alešu Rojsu, ki so ga avstrijski lastniki Hypo banke v spektakularni čistki, 10. februarja letos, odpoklicali z mesta predsednika nadzornega sveta Hypo banke v Sloveniji.
Kakorkoli, prvi osmoljenci agonije Dela Revij (in napovedane dražbe) so novinarji in drugi zaposleni na Delu Revijah ter honorarni sodelavci. Najprej niso hoteli verjeti zapisom drugih medijev in številkam javno objavljenih bilanc "njihove" firme, zadnje štiri mesece so samo neumno gledali, kaj se dogaja in ostajali brez plač, ko pa so dobili nekaj milostnih sto evrov, so bili nad Matejem Raščanom znova navdušeni. Stavkati si očitno ne upajo. Tudi šoferji Viator & Vektorja, ki so prejšnji teden odločno zahtevali stečaj prevozniške firme tajkuna Zdenka Pavčka, so se izkazali za bolj pogumne, predvsem pa lucidnejše ekonomske analitike od novinarjev Dela Revij.
Največji posamični osmoljenec bankrota Dela Revij pa je zanesljivo Martin Odlazek, slovenski tiskarski baron in lastnik tiskarne Set Vevče, ki mu Raščan po naših informacijah - za papir in tisk revij - dolguje okoli dva milijona evrov. Odlazek kljub temu Raščanove revije še vedno tiska naprej, ker menda upa, da bo nekako postal lastnik blagovnih znamk prav - on ...

Sorodne vsebine

Galerija slik

Teme
Matjaž Kovačič Matej Raščan Danila Topleka Darjan Petrič Ivan Simič Francija Križaniča Alešu Rojsu Zdenka Pavčka martin odlazek

objavi na pozareport.si

Zadnji komentarji

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Bizarna dražba Dela Revij. Svojo kožo rešuje mariborski bankir Kovačič!