objavi na
pozareport.si

forum

Mediji

Četrtek, 14. julij 2011 ob 07:32

Dediščina Majde Širce. Nov zakon o medijih bo poslancem pokvaril dopuste!
V senci zakona, ki diši po madžarski diktatorski medijski zakonodaji, spopad med Leom Oblakom in Markom Kolblom. Če Oblaku ukinejo Radio1, Kolblu to prinaša dodatnih milijon evrov na leto
2011 Pozareport

Odpri galerijo

Poslanke in poslanci državnega zbora danes začenjajo prvo branje novega zakona o medijih, ki ga je "spisala" zdaj že bivša ministrica za kulturo Majda Širca. Zakonski tekst je že sprejela Pahorjeva vlada, v državnem zboru pa ga bodo zagovarjali začasni minister za kulturo Boštjan Žekš, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Jožef Školč, ki začasno prestopa na ministrstvo za kulturo, Žekšu v pomoč, in direktor direktorata za medije Vojko Stopar.
Desnosredinska opozicija (SDS in SLS) je odločno proti zakonu, Jelinčičeva nacionalna stranka tudi, DeSUS naj bi imel kopico pripomb (prvak stranke Karl Erjavec je sicer že na dopustu), zato je ključno vprašanje, kako bodo po odhodu stranke Zares v opozicijo reagirali poslanci preostanka vladne koalicije, Socialni demokrati in LDS. Gre namreč za "klasičen" medijski zakon stranke Zares, ki naj bi Gregorju Golobiču omogočal nadaljevanje medijskega vpliva.
Minister Boštjan Žekš po naših informacijah zakona ne podpira. Javno sicer ne bo proti, ker je zakon potrdila vlada, posameznim poslancem pa naj bi dal vedeti, da mu zakon ne diši in se zanj ne bo pretirano boril. Podobno menda velja tudi za večino poslancev Socialnih demokratov, ki naj bi bili vedno bolj prepričani, da Šircinega zakona nima smisla podpreti. Ravno včeraj naj bi prvič resno razmišljali, da nima smisla oživljati slabih projektov in zares vprašljive politične dediščine Majde Širce.
Poslanka SD in nekdanja ministrica za kulturo Andreja Rihter nad zakonom nikoli ni bila posebej navdušena. Vodja poslanske skupine SD Dušan Kumer je zadržan, pravijo, da meri temperaturo. Lahko se celo zgodi, da če ne bo dovolj podpore, bo celo sam predlagal, naj se zakon ne podpre. Darja Lavtižar Bebler naj bi se ukvarjala s popravki, ki niso dobro rešeni. Edina, ki ji je zakon celo zelo všeč, je mariborska poslanka Majda Potrata, sicer predsednica parlamentarnega odbora za kulturo. V politično-medijskem zakulisju naj bi za sprejetje zakona lobiral tudi Lenart Šetinc, predsednik nadzornega sveta RTV. Če zakon podpremo, si bomo na glavo nakopali vse, celoten gnev, ki ga zraven nosijo zavoženi medijski projekti Zaresove ministrice Majde Širce, se zdaj bojijo in previdno tuhtajo nekateri poslanci SD.
Poglejmo čisto praktično. Če bodo poslanci Socialnih demokratov (in LDS) pri prvem branju zakon podprli, si bodo zanesljivo pokvarili vsaj dopuste. Kritike obupnega zakona bodo morali poslušati najmanj tja do srede septembra.
Kako kaotičen je zakon, ki ga lahko upravičeno primerjamo z razvpito madžarsko medijsko zakonodajo Viktorja Orbana (zakon Majde Širce, denimo, praktično predvideva ukinitev komentarjev na spletnih medijih in vsebuje kopico trikov, s katerimi je mogoče drastično omejevati medijsko svobodo in javno besedo!), kaže že njegovo bizarno nastajanje. Prvo različico, ki šteje 500 strani, je napisal pravnik Jurij Žurej, ki ga je nekdanji minister za gospodarstvo Matej Lahovnik postavil za direktorja urada za intelektualno lastnino. Ta različica nikoli ni bila javno objavljena, v tiskani verziji, težki nekaj kilogramov, so jo dobili člani tako imenovane ekspertne skupine ministrstva za kulturo. Žurej se je pozneje javno odrekel avtorstva zakona. Sledila je druga različica, ki je nastala 28. julija lani na ministrstvu za kulturo, tako da so v različnih barvah dopolnili obstoječi medijski zakon. Tretja verzija je bila objavljena 16. novembra, 18. marca letos pa se je pojavila še četrta, povsem drugačna verzija zakona. No, te na spletni strani ministrstva sploh ni. Ne boste verjeli, ampak obstajala je celo dopoldanska in popoldanska različica četrte verzije zakona!
Še danes, če brskate po spletu, boste zelo težko našli pravo verzijo. Že ministrstvo za kulturo na svoji spletni strani nima objavljene verzije, ki jo je potrdila vlada, ampak že omenjena stara dva osnutka, tisti julijski in novembrski lanskega leta. Toliko o kaosu, in tako kaotičen je tudi sam zakon.
Znano je namreč, da je zakon nastajal tako, da so upoštevali glasove in vpitje "najbolj glasnih." To je na nekem srečanju na gospodarski zbornici nonšalantno priznal - in to celo pred vsemi prisotnimi novinarji - predstavnik ministrstva za kulturo. Povedano drugače, pri pripravi zakona ni imela glavne teže direktiva Evropske unije ali medijska zakonodaja evropskih držav, ampak to, kako glasno so na Majdo Širco pritiskale posamezne interesne skupine.
Eks ministrica Širca in njeno ministrstvo sta med pripravo zakona vidno upoštevali želje Pro Plusa (družbe v lasti ameriške medijske korporacije CME, ki oddaja Pop TV, Kanal A in Pop Brio), da bi zmanjšali obseg oglaševanja na javni RTV Slovenija in uzakonili tematske programe. Pop TV namreč že to jesen štarta s petimi novimi tematskimi plačljivimi programi (med njimi tudi celodnevnim informativnim programom), zato je (bila) za njih nujna zakonska rešitev, da tematski programi ne potrebujejo lastne produkcije. Širca in njeni sodelavci so bili prepričani, da bodo tako utišali Pop TV in Kanal A ter si "kupili mir". Toda Majda Širca je želela ugajati tudi "producentom" in so v zakon zapisali obveznih 50 odstotkov evropske produkcije, kar ji je spet nakopalo jezo šefov Pop TV in Kanala A. Povedano drugače, če bo zakon sprejet, bodo morali Pop TV, Kanal A in Pop Brio predvajati najmanj 12 ur evropske produkcije. Kar pomeni, da lahko najmanj Kanala A in Pop Brio kar zaprejo.
123. člen novega zakona o medijih pa je najbolj razburil Radio1, trenutno najbolj poslušano komercialno radijsko postajo v Sloveniji, in radijsko mrežo Infonet, ki jo vodi Leo Oblak. Ker zakon tako rekoč ukinja to radijsko postajo, je Radio1 že začel zbirati podpise za referendum. To ustreza tudi Janševi SDS, kjer si v primeru sprejetja zakona prav tako želijo referendum, vendar se bo tako elegantno izognili očitkom, da referendum forsira SDS in posledično troši davkoplačevalski denar.
Po naših informacijah iz Radia1 pa je za sprejetje novega medijskega zakona izjemno zagret Marko Kolbl, direktor in solastnik oglaševalske družbe Europlakat ter hkrati lastnik Radia Center. Kolbl naj bi uspešno prepričal bivšega državnega sekretarja na ministrstvu za kulturo Stojana Pelka, da naj bi osebno spisal tisti famozni 123. člen, ki ukinja Oblakovo radijsko mrežo, zdaj pa Kolbl menda vabi posamezne poslance Socialnih demokratov na kosila v ljubljanski Pen klub, kjer jim razlaga, kako je treba sprejeti zakon in ukiniti radijske mreže. Marko Kolbl je za pogodbenega svetovalca najel nekdanjega direktorja Apek (Agencije za pošto in elektronske komunikacije) Tomaža Simoniča (potem ko je Simonič izgubil službo na Apeku), kar naj bi dokazovalo, da je bil Radio Center privilegiran pri dodajanju radijskih frekvenc. Radio Center in Radio Ognjišče sta namreč edini radijski postaji v Sloveniji, ki s frekvencami pokrivata vsa večja mesta v državi, zato ne potrebujeta radijske mreže, poslovnežu Marku Kolblu pa naj bi ukinitev Radia 1 prinesla najmanj en milijon evrov dodatnih prihodkov na leto, opozarjajo naši viri na Radiu1.

Sorodne vsebine

Galerija slik

Teme
Majda Širca Boštjan Žekš Jožef Školč Vojko Stopar Jelinčičeva karl erjavec Gregorju Golobiču Andreja Rihter Dušan Kumer Darja Lavtižar Bebler Majda Potrata Lenart Šetinc Viktorja Orbana Jurij Žurej matej lahovnik Leo Oblak Janševi Marko Kolbl Stojana Pelka Tomaža Simoniča

objavi na pozareport.si

Zadnji komentarji

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Dediščina Majde Širce. Nov zakon o medijih bo poslancem pokvaril dopuste!