objavi na
pozareport.si

forum

Necenzurirano

Sreda, 9. marec 2011 ob 07:00

Slovenski Wall Street. Pohlep je dober, zdaj je tudi zakonit (2.del)
2011 Pozareport

Odpri galerijo

"Pohlep je dober, zdaj je tudi zakonit." Tako je v filmu režiserja Oliverja Stonea "Wall Street II" dejal borznik in milijonar Gordon Gekko (Michael Douglas), potem ko je pred tremi leti, na pragu aktualne gospodarske recesije, prestal osem let zaporne kazni zaradi borznega trgovanja z notranjimi informacijami.
Mi pa objavljamo zgodbo o slovenskem Wall Streetu, v sedmih nadaljevanjih.

Danes: Akterji  in lobiji
Piše Bojan Požar
             
Tomaž F. Lovše
Poslovnež Tomaž F. Lovše je trenutno eden od najbolj vplivnih lobistov v Sloveniji. Študiral je v Združenih državah Amerike in si tam pridobil močne zveze znotraj ameriške politike in biznisa. Kar je bilo verjetno odločilno, da je leta 2007 postal predsednik vplivne ameriške trgovinske zbornice v Sloveniji AmCham, za izvršno direktorico pa postavil nekdanjo direktorico TV Paprike Ajšo Š. Vodnik, ženo člana uprave Petrola Roka Vodnika.
Lovše je zaslovel kot sporni sanator tržiškega Peka, kjer so ga nekateri obtoževali, da sanira predvsem za lastni žep, hkrati pa je "wallstreetovsko" svetoval celi vrsti slovenskih in tujih podjetij. Časopisni hiši Delo naj bi svetoval nakup Nedeljne Dalmacije (tega časnika Delo sicer kasneje ni kupilo), nekdanji predsednik uprave Dela Jure Apih pa naj bi mu za svetovanje izplačal tedanjih 100 tisoč nemških mark. Nato je poslovno uspel v Zagrebu, kjer je postal solastnik družbe Diners Club Adriatic, to pa je pozneje za bajne denarje prodal nemški Erste Bank. Potem je kupil še Diners Club Slovenija in Diners Club Italija. Italijanski Diners je Lovše prevzel od ameriške Citibank, ki je leta 2008 razprodajala Dinersovo franšizo. Kljub drugačnim govoricam o kreditih je Lovše Diners Club Italija kupil brez kreditov, Citibank pa mu je dala jamstvo za sanacijo problematičnih podatkovnih baz komitentov, ki so v Diners Clubu Italija nastali še pred Lovšetovim prevzemom, torej v času, ko je bil lastnik italijanskega Dinersa še Citibank. To je Tomaž F. Lovše na zahtevo centralne Bance d'Italia dokončno saniral pred nekaj meseci. Citibank, ki je padla tudi v zloglasno afero Palmalat, je Diners Club International pozneje prodala konkurenčni finančni družbi Discover Financial Services.
Lovše je z lansiranjem ekskluzivne črne Diners kartice na slovenski sceni naredil tudi nekaj medijsko izjemno odmevnih potez. V Slovenijo je pripeljal kopico slavnih osebnosti, od nekdanjega predsednika ZDA Bila Clintona do holivudskega zvezdnika Kevina Costnerja, kar je Lovšetu precej popravilo negativni tajkunski imidž, ki se mu vleče od sanacije Peka naprej. Lani je postal tudi predsednik Smučarske zveze Slovenije. Pri kandidaturi ga je odločilno podprl tudi nekdanji smučarski as Jure Košir, ki je postal predsednik alpskega odbora. Kritiki Lovšetu očitajo, da se pri smučariji kar naprej sklicuje na slovenski patriotizem, medtem ko on živi v davčnem raju Monte Carlo.
Konec minulega leta je Lovše v družbi Diners Club Slovenija zaposlil Simono Dimic, odstopljeno šefinjo kabineta predsednika vlade Boruta Pahorja, omenjajo pa ga tudi v zvezi  z morebitnim nakupom Mercatorja s strani hrvaškega Agrokorja, skupaj z nekdanjim politikom Janezom Zemljaričem. Lastnik Agrokorja Ivica Todorić je boter Lovšetovemu sinu, Todorići in Lovšeti so namreč zelo dobri družinski prijatelji. Po ugotovitvah revije Manager je poslovnež Lovše težak 83 milijonov evrov.

Premier Pahor in njegovi
Za arhitekta zmage Socialnih demokratov na parlamentarnih volitvah leta 2008 veljata nekdanja svetovalca SD Sebastjan Jeretič in Žiga Čebulj, ki naj bi ključne vzvode oblasti prevzela tudi v Pahorjevem kabinetu. Toda zgodba se je zavrtela drugače. Jeretič je iz kroga nove oblasti odpadel takoj na začetku zaradi spora z Dimičevo in generalnim sekretarjem SD Urošem Jauševcem, menda pa ga znotraj vladnih pisarn na Gregorčičevi ulici ni želel imeti niti novi premier Pahor. Žiga Čebulj je v Pahorjevem kabinetu kot svetovalec za gospodarska vprašanja zdržal nekaj mesecev, nato pa je odšel v Bruselj, kjer je postal asistent novega evropskega poslanca Zorana Thalerja. Tako je Pahorjev kabinet prevzela avtoritativna Dimičeva, sicer že nekaj let glavna Pahorjeva svetovalka. Nasprotniki ji očitajo, da se je ukvarjala z manjšimi, predvsem kadrovskimi in lobističnimi zadevami, ne pa tudi s strateškimi vprašanji. Kaj šele, da bi Pahorju lahko svetovala glede Nove Ljubljanske banke.
Žiga Čebulj se je iz Bruslja vrnil šele pred nekaj meseci, ko sta začela pešati moč in vpliv Simone Dimic. Zaposlil se je v kabinetu ministra za finance Francija Križaniča, kjer naj bi postal drugi Drago Isajlovič, znan kot Križaničev osebni prijatelj ter njegov ključni svetovalec in zaupnik.
Borut Pahor, klasičen politik od glave do pet, ki se v politiki ukvarja predvsem z velikimi temami, kar zadeva slovenski Wall Street in Novo Ljubljansko banko, ni imel kakšnega posebnega mnenja. Se je pa rad pohvalil, da je do zmage na volitvah bil na kosilih s šestimi od desetih najbogatejših Slovencev po izboru revije Manager. Največkrat menda z Darijem Južno, lastnikom družbe Perspektiva, ki je iz prve deseterice slovenskih bogatašev izpadel minulo leto in je predmet kazenske preiskave kriminalistov Nacionalnega preiskovalnega urada. Poleg tega Nova Ljubljanska banka predsedniku vlade Pahorju ni ponujala možnosti, da bi nekaj rešil z rokohitrsko piarovsko potezo. Toda NLB in stanje slovenskega bančništva sta zaradi nakopičenih problemov vedno bolj silila v ospredje. Zato je Pahor, kot pravijo nekateri, lani postajal žrtev samozavestnega "političnega nastopaštva" in nepremišljenih ad hoc rešitev tudi na bančnem področju. Ni si našel pravega finančnega svetovalca, ki bi mu objektivno svetoval, kaj naj na sceni slovenskega Wall Streeta naredi kot predsednik vlade. Vsi ostali svetovalci so bili predvsem predstavniki različnih lobijev (teh, o katerih teče beseda), ki so Pahorju bolj ali manj svetovali s figo v žepu. Bančništvo in finančni problemi države so tudi prekašali interese njegove najožje sodelavke Simone Dimic, po njenem padcu pa se je tako ali tako zaposlila v Diners Clubu, torej znotraj določenega lobija.
Premier Pahor, osebnostno nagnjen k tako imenovanim "chamberlainovskim" potezam, je rešitev za slovenske finance pospešeno iskal že konec leta 2009. Menda tudi po nasvetu Simone Dimic in Tomaža F. Lovšeta je na ameriški ambasadi obiskal tedanjega vršilca dolžnosti veleposlanika ZDA v Sloveniji Bradleyja Fredena. Že takrat naj bi Pahor Američanom ponujal drugi blok Nuklearne elektrarne Krško in sprejetje zapornikov iz Guantanama v zameno za tistih famoznih dvajset minut sprejema pri predsedniku ZDA Baracku Obami. O Novi Ljubljanski banki še ni bilo govora. Je pa 20. decembra lani novopečeni predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Goran Klemenčič namignil, da bi jih lahko "primer Simone Dimic" pripeljal tudi do drugih koruptivnih zadev, menda celo do premiera Pahorja, ki naj bi direktno, brez javnega razpisa, Američanom ponujal posel za Westinghouse.
(se nadaljuje)


Jutri 3.del  Akterji in lobiji
Miro Senica in njegovi
Finančni minister Križanič

Sorodne vsebine

Galerija slik

Teme
Akterji  in lobiji Tomaž F. Lovše Tomaž F. Lovše Ajšo Š. Vodnik Roka Vodnika Jure Apih Bila Clintona Kevina Costnerja Jure Košir Simono Dimic Boruta Pahorja Janezom Zemljaričem Ivica Todorić Premier Pahor in njegovi Sebastjan Jeretič Žiga Čebulj Urošem Jauševcem Zorana Thalerja Francija Križaniča Drago Isajlović Darijem Južno Bradleyja Fredena Baracku Obami goran klemenčič (se nadaljuje) miro senica

objavi na pozareport.si

Zadnji komentarji

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Slovenski Wall Street. Pohlep je dober, zdaj je tudi zakonit (2.del)