objavi na
pozareport.si

forum

Mediji

Ponedeljek, 7. marec 2011 ob 07:02

Slovenski Wall Street. Pohlep je dober, zdaj je tudi zakonit (1.del)
Objavljamo resnično zgodbo o slovenskem Wall Streetu v sedmih nadaljevanjih. Danes: kaj se je Pahor dogovoril v Združenih državah Amerike? Guantanamo, Goldman Sachs in NLB ter Westinghouse
2011 Pozareport

Odpri galerijo

"Pohlep je dober, zdaj je tudi zakonit." Tako je v filmu Wall Street II dejal borznik in milijonar Gordon Gekko, potem ko je pred tremi leti, na pragu aktualne gospodarske recesije, prestal osem let zaporne kazni zaradi borznega trgovanja z notranjimi informacijami. Gordona Gekka v legendarnem filmu režiserja Oliverja Stonea igra Michael Douglas, mi pa začenjamo z objavo resnične zgodbe o Wall Streetu sredi Slovenije, ki bo izšla v sedmih nadaljevanjih.

Prvi del: Obisk premiera Pahorja v ZDA
Predsednik vlade Borut Pahor se je z obiska v Združenih državah Amerike vrnil 11. februarja. Njegov uradni gostitelj je bil podpredsednik ZDA Joseph Bidden, sprejel pa ga je tudi predsednik Barack Obama. Kmalu se je izkazalo, da so bili dokumenti, objavljeni na famoznem spletnem portalu WikiLeaks, ki pričajo, da naj bi Pahor ponujal sprejetje enega ali dveh zapornikov iz Guantanama v Slovenijo, če se bo lahko med obiskom v Washingtonu srečal tudi z Barackom Obamo, dokaj resnični. Kmalu po vrnitvi iz ZDA je premier Pahor obelodanil, da je sprejetje zapornikov iz Guantanama humanitarno dejanje. Zdaj čakamo samo le še na ustrezno spremembo zakonodaje ter odločitev parlamenta in vlade, čeprav slovenska javnost, sodeč po prvih objavljenih anketah javnega mnenja, temu večinsko nasprotuje.
Premier Borut Pahor pa naj bi se v ZDA dogovoril še dvoje. Prvič, da bo država Slovenija svoj delež v Novi Ljubljanski banki prodala ameriški investicijski banki Goldman Sachs za 500 milijonov evrov. In drugič, da bo ameriška družba Westinghouse gradila drugi blok Nuklearne elektrarne Krško.
Po navedbah Damjana Žuglja, direktorja Agencije za trg vrednostnih papirjev, se je v Sloveniji, poleg tistih najbolj zloglasnih in medijsko razvpitih menedžerskih prevzemov (Pivovarna Laško, Merkur …), zgodilo še okoli tristo menedžerskih odkupov podjetij ali MBO-jev (Manager Buyout), ki jih je tako ali drugače financirala Nova Ljubljanska banka, torej tudi davkoplačevalci.
Mimogrede, Damjana Žuglja, ki je pred nekaj tedni zaradi stanja in neodgovornosti v slovenskem bančnem sistemu zahteval odstop guvernerja Banke Slovenija Marka Kranjca, nekateri že vidijo v politiki. Podobno kot nekdanjega direktorja Urada za varstvo konkurence Janija Soršaka, ljubljanskega odvetnika, ki se je po odhodu z UVK takoj pridružil Društvu za pravno državo, ki ga vodi medijsko znan ekonomist Rado Pezdir.
Slovenski menedžerji so prevzeme praviloma spočeli tako, da so za odkupe podjetij dobivali bančne kredite na podlagi zastavljenih delnic podjetij, ki so jih kupovali. Te delnice so imele pred dvema ali tremi leti najmanj štiri- do petkrat višjo vrednost, kot jo imajo danes. Zaradi borznega zloma in padca vrednosti delnic številna podjetja bankam niso več zmogla zagotavljati dodatnih garancij in hipotek. Zato so banke te delnice tako ali drugače "zaplenile" in jih imajo v svojih portfeljih, čeprav bi jih morale prodati. Ogromno število delnic slovenskih podjetij, ki jih je moč prodati zgolj globoko pod njihovo vrednostjo, je tudi v portfelju NLB, razlika med ceno delnic pred borznim vrhom in sedanjim borznim dnom pa je izguba, ki jo bo Nova ljubljanska banka morala slej ko prej prikazati. Če zraven prištejemo že skoraj sesuto slovensko gradbeništvo, denimo Vegrad in SCT, ki je – da bi zgradili na tisoče danes praznih stanovanj - prav tako najemalo kredite pri NLB, je potencialna bančna izguba toliko večja. Zato bi Nova Ljubljanska banka za resno sanacijo potrebovala vsaj nekaj milijard evrov, tega denarja pa seveda ni.
Slovenija se je znašla znotraj vrtinca finančne drame, ko vlada kredite najema predvsem za funkcioniranje države, za plače javnih uslužbencev in najnujnejše (socialne) intervencije. Menda okoli 100 do 200 milijonov evrov mesečno. Za resno gospodarsko in finančno sanacijo pa ni denarja.
Znotraj državne elite sta se oblikovala dva lobija.
Prvi bi v duhu "nacionalnega interesa" še vlekel zadevo in državno premoženje (srebrnino) ohranjal v slovenski lasti. Ampak tudi njim počasi postaja jasno, da brez strateškega partnerja "zadeva" dolgo ne bo več zdržala. Brez svežega kapitala pa nimajo pravega odgovora.
Pripadniki drugega lobija, ki jih vlečejo predvsem pohlep in lastni interesi, so podobno uvideli, da je Nova Ljubljanska banka tik pred takšnim ali drugačnim koncem, zato intenzivno razmišljajo, kako bi lahko iz nacionalne krize, če ne celo katastrofe, zase potegnili dobiček.
(nadaljevanje jutri)

Jutri (2.del): Glavni akterji in lobiji
Poslovnež Tomaž F. Lovše
Borut Pahor in njegovi

Sorodne vsebine

Galerija slik

Teme
Gordon Gekko Oliverja Stonea Michael Douglas Prvi del: Obisk premiera Pahorja v ZDA Borut Pahor Joseph Bidden Barack Obama Damjana Žuglja Marka Kranjca Janija Soršaka rado pezdir (nadaljevanje jutri) Glavni akterji in lobiji Tomaž F. Lovše

objavi na pozareport.si

Zadnji komentarji

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Slovenski Wall Street. Pohlep je dober, zdaj je tudi zakonit (1.del)