objavi na
pozareport.si

forum

Posli & finance

Sreda, 20. julij 2011 ob 07:12

Koliko je sploh vredna revija Lady?! 400 do 500 tisoč, pa čisto nič več
Značilno za slovensko novinarstvo. Pisanje javnih pisem šefom bank, naj rešijo Delo Revije, je čisto navaden socialistični refleks, zanikanje postulatov zasebne lastnine in bizarno nepriznavanje tržne ekonomije
2011 Pozareport

Odpri galerijo

Še konec prejšnjega tedna mi je eden od boljših poznavalcev slovenske medijske scene zagotavljal, da se bo Matej Raščan, lastnik totalno zadolženega založniškega podjetja Delo Revije d.d., "težko izvlekel." Danes, v torek zvečer, nekaj dni po tem, je to že skoraj nemogoče. Banke so mu namreč blokirale tudi oba računa njegove matične družbe Monera, medtem ko so transakcijski računi Dela Revij blokirani že od konca junija. Po ocenah Poslovnega Dnevnika in časnika Finance fino izčrpana družba Delo Revije trenutno dolguje okoli 30 milijonov evrov, menda samo za Raščanove kredite; pa tudi tekoče poslovanje (Delo Revije je lani zabeležilo nekaj več kot 17 milijonov evrov prihodkov in dobrih 106 tisoč evrov dobička), zaradi drastičnega padca naklad tiskanih medijev in oglaševanja, je daleč stran od idealnega.
Po naših informacijah je Raščan del oglaševalskega denarja podjetno zapravil celo vnaprej. Nekaj (recimo temu naivnih) podjetij naj bi mu namreč plačalo oglase za šest mesecev ali še dlje, čeprav je malo verjetno, da bodo njegove revije izhajale več kot teden ali dva...
No, tako vsaj javno napoveduje predsednica sveta delavcev Dela Revij in nekdanja odgovorna urednica revije Lady Jelka Sežun.
Dokapitalizacije Dela Revij v višini treh milijonov evrov skozi Monero, kar je Raščan obljubil na skupščini Monere konec maja, ne bo. Ta denar naj bi Raščan pokasiral od prodaje svojega hotela s tremi zvezdicami v Zlatiboru (Srbija), ki naj bi ga - vsaj po njegovih navedbah - kupili neki Rusi. Toda "Rusi" so od posla po vsem sodeč odstopili, čeprav nam je Raščan pred več kot enim mesecem po telefonu zagotovil, da so Rusi plačali aro. Za katere ruske poslovneže gre, nam Matej Raščan seveda ni hotel povedati.
Matej Raščan družbo Delo Revije prodaja že nekaj časa. Ponujal jo je že lani januarja in februarja, ko so se začele kopičiti prve težave z izplačevanjem plač, kar smo pisali v članku Medijski tajkun Matej Raščan ne plačuje prispevkov zaposlenim Takrat (pozor, članek smo objavili 15. februarja 2010!) je mali medijski tajkun Raščan družbo Delo Revije cenil na 14 milijonov evrov, toda možnim kupcem, denimo časopisni hiši Dnevnik ali DZS, se je to logično zdelo absolutno predrago. Zdaj se skoraj bankrotirana družba Delo Revije spet pospešeno prodaja, vendar zanimanja ni več. Bi pa morda katero izmed založniških podjetij prevzelo kakšno revijo; povedano drugače, Raščan bi lahko prodal posamezne blagovne znamke. Tudi sam priznava, da dve tretjini njegovih revij posluje z izgubo, in toži, da bi jih moral "zapreti" že prej, takoj potem, ko je kupil Delo Revije, vendar naj bi bil "preveč socialen do ljudi."
Praktično vse blagovne znamke njegovih edicij so že "zaplenjene", držijo jih banke (največ jih imata Nova kreditna banka Maribor in Hypo banka), kjer jih je Raščan zastavil kot garancije za milijonske kreditne aranžmaje. Že takrat, ko je Raščan najemal visoke kredite, se je govorilo, da so blagovne znamke revij precenjene. Tako naj bi Raščanu šel na roko nek mariborski cenilec, ko se je Raščan pogajal za kreditno linijo pri NKBM.
Spomnimo, na sedež mariborske banke se je pripeljal v mercedesu razreda S, so nam pripovedovali naključni očividci.
Toda blagovne znamke posameznih edicij Dela Revij na (medijskem) tržišču še zdaleč nimajo takšne cene, kot si predstavlja Raščan, zaposleni na Delu Revijah pa tudi banke. Poznavalci pravijo, da bi bilo pravzaprav mogoče resno prodati samo blagovno znamko tabloidne revije Lady, kvečjemu še Jano, drugih edicij pa zanesljivo ne več. Raščan sicer še na veliko ponuja revijo Obrazi, kar pa je v tržnem smislu čisti blef. No, tudi pri vrednosti blagovne znamke Jana je precej skepse glede na dejstvo, da Matej Raščan doslej ni hotel javno obelodaniti dejanske prodane naklade revije Jana, niti za potrebe neodvisnega in med založniki dogovorjenega strokovnega projekta revidiranih naklad pri Slovenski oglaševalski zbornici ne. Ali drugače, Matej Raščan poslovno nekorektno prikriva dejansko naklado revije Jana (tudi Stopa in še nekaterih drugih revij), kar najverjetneje pomeni, da so naklade teh revij bistveno nižje od naklad, ki jih reklamirajo Raščan in komercialisti Dela Revij med trženjem oglasnega prostora. Tu gre na nek način celo za poslovno goljufijo.
"Morate vedeti," nam je dejal eden od naših sogovornikov, ki se, recimo temu, spozna na medijski biznis, "da je realna cena blagovne znamke revije Lady vredna 400 do 500 tisoč evrov, in nič več. Pri nakupih medijev se namreč vedno upošteva dodana vrednost edicij. Če kupiš dnevni časopis, časnik, kupuješ tudi določen politični vpliv, pri nakupu revije tipa Lady pa tega vpliva ni, zato je blagovna znamka avtomatično vredna manj."
Ker založniku Raščanu in Delu Revijam ni uspela digitalizacija medijev in blagovne znamke njegovih edicij na spletu ne pomenijo čisto nič (branost Lady na spletu, denimo, je po javno dostopnih podatkih približno petintridesetkrat manjša od Požareporta), jim to še dodatno znižuje vrednost ter ceno. Poleg tega ciljna skupina revij Lady in Jane, pretežno stare bralke, "izumirajo" z revijama vred. Zato je donosno poslovanje tiskane izdaje revije Lady mogoče predvidevati še največ pet, morda osem let. Če v tem času Lady ne postane uspešna blagovna znamka tudi na spletu (za kar bo potreben velik finančni vložek), je spet problem. Vsekakor pa se nakup Lady lahko "splača" samo večjemu založniku zaradi določenih sinergij. Kot rečeno, za preostale blagovne znamke Dela Revij resnega zanimanja na tržišču praktično ni.
Seveda pa morebitni nakup (ali najem) blagovne znamke revije Lady še ne pomeni odrešitev za zaposlene in sodelavce pri tej reviji. Če bi, denimo, Lady kupili pri konkurenčnemu podjetju Adriamedia (izdajatelju revij Nova, Lea, Story ...), bi prevzeli samo in izključno blagovno znamko, brez enega samega novinarja, fotografa ali urednice revije Lady. Teh imajo na Adriamedii, ki se prav tako že tri leta koplje v rdečih številkah, sami čisto dovolj. Podobno velja za časopisno hišo Dnevnik, kjer bi morda z novimi pogodbami angažirali četrtino sedanje ekipe, ki še dela za Lady, definitivno pa ne vseh. Zato so javna pisma, ki jih pišejo predstavniki zaposlenih Dela Revij predsedniku uprave Nove kreditne banke Maribor Matjažu Kovačiču, češ, naj banke zamenjajo direktorja Raščana in same prevzamejo vodenje Dela Revij ali posamezne edicije oddajo v najem, čisto navaden socialistični refleks in zanikanje postulatov zasebne lastnine, bizarno nepriznavanje tržne ekonomije in nojevsko tiščanje glav v pesek, tako značilno za slovensko novinarstvo. Ampak to je že neka druga tema. Po zadnjih informacijah se na Delu Revijah tudi pripravlja stavka.
Več o tem, kdo so ključni krivci agonije Dela Revij, objavljamo v soboto.

Sorodne vsebine

Galerija slik

Teme
Matej Raščan Jelka Sežun Matjažu Kovačiču

objavi na pozareport.si

Zadnji komentarji

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Koliko je sploh vredna revija Lady?! 400 do 500 tisoč, pa čisto nič več